Topics
Countries
Slovenia News
Would you like to access news/blog content published by sources located in Slovenia?
Code example
If you'd like to make a REST call, then make a following POST request:
Endpoint /api/v1/article/getArticles
Request body
{
"sourceLocationUri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia",
"resultType": "articles",
"apiKey": "API_KEY"
}
If you'd like instead to do a GET request then call:
/api/v1/article/getArticles?sourceLocationUri=http%3A%2F%2Fen.wikipedia.org%2Fwiki%2FSlovenia&resultType=articles&apiKey=API_KEY
Example of JSON response
Below is an example JSON object that you would receive as the result of the request. You can retrieve also additional properties such as concepts, categories, source details, etc. by specifying additional parameters in the request as described on the documentation page.
{
"articles": {
"results": [
{
"uri": "9231670028",
"lang": "slv",
"isDuplicate": true,
"date": "2026-05-24",
"time": "22:16:21",
"dateTime": "2026-05-24T22:16:21Z",
"dateTimePub": "2026-05-24T22:15:00Z",
"dataType": "news",
"sim": 0,
"url": "http://www.sta.si/http.php?id=3558952",
"title": "Tedenska napoved - šport od 25. do 31. 5.",
"userHasPermissions": false,
"body": "Ljubljana, 25. maja (STA) - Napoved športnih dogodkov v Sloveniji in svetu od 25. do 31. maja. PONEDELJEK, 25. maj Košarka - liga OTP banka, četrtfinale, morebitna 3. tekma: 18.00 GGD Šenčur - Cedevita Olimpija - liga NBA, končnica, konferenčni finale, 4. tekma: 02.00 San Antonio Spurs - ...",
"source": {
"uri": "sta.si",
"dataType": "news",
"title": "STA d.o.o.",
"private": true
},
"authors": [],
"concepts": [
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Slalom_skiing",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Slalom skiing"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Shooting",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Shooting"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Racing",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Racing"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/San_Antonio_Spurs",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "San Antonio Spurs"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/National_Hockey_League",
"type": "org",
"score": 5,
"label": {
"eng": "National Hockey League"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Chess",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Chess"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Weapon",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Weapon"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/French_Open",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "French Open"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/National_Basketball_Association",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "National Basketball Association"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Basketball",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Basketball"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Road",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Road"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Bank",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Bank"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Ice_hockey",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Ice hockey"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Tennis",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Tennis"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Cycling",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Cycling"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Sport",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Sport"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Association_football",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Association football"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Colorado",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Colorado"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Colorado"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "United States"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Oklahoma_City",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Oklahoma City"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Oklahoma City"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "United States"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Kranjska_Gora",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Kranjska Gora"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Kranjska Gora"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Ljubljana",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Ljubljana"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Ljubljana"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenj_Gradec",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Slovenj Gradec"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Slovenj Gradec"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Paris",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Paris"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Paris"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "France"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Munich",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Munich"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Munich"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Germany"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Batumi",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Batumi"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Batumi"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Georgia (country)"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Slovenia"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Norway",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Norway"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Norway"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Italy",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Italy"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Italy"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Hungary",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Hungary"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Hungary"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Switzerland",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Switzerland"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Switzerland"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Carolina_Hurricanes",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Carolina Hurricanes"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/New_York_Knicks",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "New York Knicks"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Montreal_Canadiens",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Montreal Canadiens"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Gymnastics",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Gymnastics"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Zreče",
"type": "loc",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Zreče"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Zreče"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Maribor",
"type": "loc",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Maribor"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Maribor"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/United_States",
"type": "loc",
"score": 4,
"label": {
"eng": "United States"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "United States"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Czech_Republic",
"type": "loc",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Czech Republic"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Czech Republic"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Varna,_Bulgaria",
"type": "loc",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Varna, Bulgaria"
},
"location": null
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Toyota",
"type": "org",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Toyota"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Europe",
"type": "loc",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Europe"
},
"location": null
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Bellinzona",
"type": "loc",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Bellinzona"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Bellinzona"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Switzerland"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Paris_Saint-Germain_FC",
"type": "org",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Paris Saint-Germain FC"
}
}
],
"categories": [
{
"uri": "news/Sports",
"label": "news/Sports",
"wgt": 100
}
],
"image": null,
"eventUri": null,
"sentiment": null,
"wgt": 517356981,
"relevance": 1
},
{
"uri": "9231667822",
"lang": "slv",
"isDuplicate": false,
"date": "2026-05-24",
"time": "22:13:51",
"dateTime": "2026-05-24T22:13:51Z",
"dateTimePub": "2026-05-24T21:54:00Z",
"dataType": "news",
"sim": 0,
"url": "https://racunalniske-novice.com/windows-ce-na-konzoli-nintendo-64/",
"title": "Windows CE na konzoli Nintendo 64",
"body": "Svet retro predelav je bogatejši za izjemen projekt, ki združuje nostalgijo devetdesetih let in napredno programsko inženirstvo. Samostojni razvijalec in modifikator Throaty Mumbo je namreč opazil, da njegov stari prenosnik IBM Workpad Z50 uporablja procesor MIPS. Torej enako arhitekturo, kot jo najdemo v osrčju konzole Nintendo 64. Ker je omenjeni prenosnik brez kakršnih koli težav poganjal sistem Windows CE, se je razvijalec vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi ta stari Microsoftov operacijski sistem poskusil zagnati kar na Nintendovi domači igralni konzoli.\n\nPot do končnega cilja je bila vse prej kot lahka. Različica Windows CE 2.11 je na konzolo Nintendo 64 prispela po neštetih krogih nenehnega eksperimentiranja, vendar brez kakršnih koli kompromisov ali bližnjic. Avtor je v svojem skladišču na platformi GitHub pojasnil, da gre za ljubiteljski projekt tako imenovanega \"obratnega inženirstva\", saj uradna različica sistema CE 2.11 za N64 s strani podjetja Microsoft seveda nikoli ni obstajala.\n\nPostopek oživitve sistema na tej retro strojni opremi je zahteval ogromno znanja. Moderi so si pomagali z Microsoftovimi uradnimi orodji Platform Builder iz poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja. Ker pa konzola ni bila namenjena pisarniškemu delu, je moral Throaty Mumbo povsem sam napisati vsak posamezen prilagojen gonilnik, ki je omogočil pravilno delovanje z vsemi posebnostmi konzole N64.\n\nZa grafični prikaz in pospeševanje je izkoristil vgrajeno grafiko RDP, ukaze z igralnega krmilnika pa je redefiniral tako, da sedaj simulirajo premikanje računalniške miške. Tudi zvok je bil uspešno usmerjen skozi vgrajeno zvočno strojno opremo same konzole N64. Medtem ko je bilo glavno jedro sistema Windows preneseno v svoji izvirni obliki, pa sistem za dejanski zagon na originalni konzoli uporablja namensko kartušo EverDrive 64.\n\nKončni rezultat pa je popolnoma delujoče okolje Windows CE, ki vključuje podporo za grafiko, zvok, nalaganje aplikacij s spominske kartice SD ter celo poganjanje krajših demonstracijskih programov, med katerimi sta Cube3D in legendarni Tetris.",
"source": {
"uri": "racunalniske-novice.com",
"dataType": "news",
"title": "Računalniške novice"
},
"authors": [
{
"uri": "matej_saksida@racunalniske-novice.com",
"name": "Matej Saksida",
"type": "author",
"isAgency": false
}
],
"concepts": [
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Engineering",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Engineering"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Laptop",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Laptop"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Nintendo",
"type": "org",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Nintendo"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Microsoft_Windows",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Microsoft Windows"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Video_game_console",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Video game console"
}
},
{
"uri": "http://sl.wikipedia.org/wiki/Procesor",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Procesor"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/IBM",
"type": "org",
"score": 3,
"label": {
"eng": "IBM"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Operating_system",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Operating system"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Microsoft",
"type": "org",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Microsoft"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Architecture",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Architecture"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Business_enterprise",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Business enterprise"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Graphics",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Graphics"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Computer_hardware",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Computer hardware"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Knowledge",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Knowledge"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Computer_mouse",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Computer mouse"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Tetris",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Tetris"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Kernel_(operating_system)",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Kernel (operating system)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Application_software",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Application software"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Sound",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Sound"
}
}
],
"categories": [
{
"uri": "news/Technology",
"label": "news/Technology",
"wgt": 92
}
],
"image": "https://racunalniske-novice.com/wp-content/uploads/2026/05/Windows-CE-2.11-Running-on-Nintendo-64-Screengrab-Image-Source-Throaty-Mumbo-YouTube.jpg.jpeg",
"eventUri": null,
"sentiment": null,
"wgt": 517356831,
"relevance": 1
},
{
"uri": "9231665882",
"lang": "slv",
"isDuplicate": false,
"date": "2026-05-24",
"time": "22:11:04",
"dateTime": "2026-05-24T22:11:04Z",
"dateTimePub": "2026-05-24T22:05:42Z",
"dataType": "news",
"sim": 0,
"url": "https://nova24tv.si/o-poslovilna-laz-roberta-goloba-ocitno-zapusca-polozaj-premierja-tako-kot-ga-je-tudi-opravljal/",
"title": "Poslovilna laž Roberta Goloba? Očitno zapušča položaj premierja tako kot ga je tudi opravljal | Nova24TV",
"body": "Se je Golob za konec še zadnjič zlagal pred Slovenijo? Nataša Pirc Musar njegovih besed o Janševih grožnjah ni potrdila.\n\nRobert Golob se poslavlja od mandatarstva v ne preveč lepi luči. Potem, ko se je levi politični pol, katerega glavni predstavnik je bil zadnja štiri leta, skušal obdržati na oblasti z domnevnimi podkupovanji poslancev ter z ustvarjanjem različnih afer, se je Golob očitno za slovo še zadnjič zlagal.\n\nGolob na Dob? Gre za zadnjo laž bivšega premierja?\n\nŽe v času predvolilne kampanje se je zdelo, da Golobu popuščajo živci, obenem pa se je posluževal vzvišene retorike in moraliziranja, s katerim je nastopil tudi v razburljivi debati ob izvolitvi Janše za mandatarja v Državnem zboru RS. Golob je namreč trdil, da mu je Janez Janša napovedal, da ga bo spravil za rešetke, pri tem pa se je pozval tudi na predsednico države kot na eno izmed prič: \"O mandatarju Janezu Janši sem se lahko tudi sam prepričal v družbi tridesetih ljudi na seji sveta za nacionalno varnost. Na tej seji je vpričo predsednice republike odkrito grozil prisotnim, vključno z menoj, da me bo poslal na Dob\", je Golob ogorčeno povedal poslancem.\n\nPredsednica ni slišala nobenih groženj\n\nVendar pa njegova \"priča\" Nataša Pirc Musar njegovih besed ni mogla potrditi. Za Televizijo Slovenija je predsednica v odgovoru na novinarsko vprašanje, povezano z Golobovim nastopom namreč povedala, da se sama te izjave ne spomni: \"Nisem slišala tega, kar je rekel predsednik vlade Golob. V žaru politične razgretosti besede vsak malce drugače razume. Meni osebno pa ni grozil nihče\".\n\nZa razliko od Goloba se Musarjeva očitno ne počuti ogroženo ob Janši, obenem pa bi bilo čudno, če bi tako resne besede, ki naj bi jih Janez Janša izrekel kar na seji pred tridesetimi ljudmi, preprosto preslišala ali spregledala. Morda predsednica preprosto ni hotela svojega zaveznika na javni televiziji označiti za lažnivca. Po drugi strani pa se je glede na očitne čustvene težave, ki jih Golob doživlja ob sestopu z oblasti treba vprašati če je šlo v njegovi glavi res za laž ali pa si določene stvari morda začenja zamišljati? Vsekakor njegov odhod zaznamujejo spletke in laži, kakršnih smo postali dobro vajeni v zadnjih štirih letih.",
"source": {
"uri": "nova24tv.si",
"dataType": "news",
"title": "Nova24TV"
},
"authors": [],
"concepts": [
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Nataša_Pirc_Musar",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Nataša Pirc Musar"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Janez_Janša",
"type": "person",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Janez Janša"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia",
"type": "loc",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Slovenia"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Golob",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Robert Golob"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Member_of_parliament",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Member of parliament"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Prime_minister",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Prime minister"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Politics",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Politics"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Dob,_Domžale",
"type": "loc",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Dob, Domžale"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Dob, Domžale"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/National_Assembly_(Slovenia)",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "National Assembly (Slovenia)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Television",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Television"
}
}
],
"categories": [
{
"uri": "news/Politics",
"label": "news/Politics",
"wgt": 65
}
],
"image": "https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2026/05/20260522-01540983-scaled.jpg",
"eventUri": null,
"sentiment": null,
"wgt": 517356664,
"relevance": 1
},
{
"uri": "9231665883",
"lang": "slv",
"isDuplicate": false,
"date": "2026-05-24",
"time": "22:10:04",
"dateTime": "2026-05-24T22:10:04Z",
"dateTimePub": "2026-05-24T22:02:33Z",
"dataType": "news",
"sim": 0,
"url": "https://nova24tv.si/intervju-denis-poniz-na-sreco-so-mladi-ki-ne-gledajo-teh-televizij-in-ne-berejo-tovarniskih-glasil-nase-upanje-za-prihodnost/",
"title": "[Intervju] Denis Poniž: \"Na srečo so mladi, ki ne gledajo teh televizij in ne berejo tovarniških glasil, naše upanje za prihodnost\" | Nova24TV",
"body": "Naš sogovornik je dr. Denis Poniž, kritičen opazovalec dogajanja v Sloveniji in v svetu - še zlasti, kar se tiče kulture, tako v ožjem kot v širšem pomenu.\n\nKot profesor, publicist in literarni ustvarjalec zagotovo pozorno spremljate dogajanje v družbi in tudi v politiki. Kako ste doživljali zadnja štiri leta?\n\nDenis Poniž: Ta čas, seveda bi ga lahko razširili še na obdobje pandemije covida, je bil v vseh pogledih daleč od normalnosti, ki jo upravičeno pričakujemo, da bo vladala v demokratični evropski državi, članici Evropske unije. To je čas, ki je strašljivo drugačen in neprimerljiv s časom pred letom 2020. A po aprilu 2022 in vladi, ki so jo sestavile tri radikalne leve stranke, pravzaprav trije kloni iste socialne in politične miselnosti, so se stvari poslabšale do absurda. V štirih letih se je koalicija \"svobode\" prelevila v izrazito avtokratsko, kleptokratsko in pajdaško združbo \"prvorazrednih\", ki je pod svoj popoln nadzor spravila tako policijo kot tudi sodstvo, vse pa je \"pokrila\" s svojimi podkupljenimi mediji, ki so že pred letom 2022 obvladovali 90 odstotkov medijskega prostora in ga še vedno.\n\nDruga značilnost vladanja levice zadnja štiri leta pa je vsekakor nesmiselno širjenje javne uprave, od najnižjih položajev pa vse do razbohotenja ministrstev in osebja v njih, novačenega po pravilu \"dober je, ker je naš\" in \"ker je naš, je dober\". Poleg vseh drugih bizarnosti, ki jih je preveč za ta intervju, smo dobili še \"ministrstvo za solidarno prihodnost\". Nisem zasledil, da bi se kdo poigral s semantiko tega orwellovskega naslova.\n\nGlede tega izraza se tudi sam sprašujem, kaj bi lahko pomenil.\n\nSolidarna prihodnost, kaj je to? S kom ali čim je prihodnost lahko solidarna? To pomeni, da preteklost in sedanjost nista solidarni, a spet je vprašanje, s kom ali čim? Mislim da je vse skupaj samo goljufija neznanskih razsežnosti, neizmerno draga in povsem nesmiselna. In takih nesmislov je pajdaška druščina ustvarila še kar nekaj. Vzporedno je ta druščina razgrajevala temeljne socialne strukture, zdravstvo, varstvo starejših, resnično varovanje okolja, šolski sistem. Avtoceste so že zdavnaj pretesne za sedanje število vozil, železnice so na ravni tistih, ki jih je poznala Avstro-Ogrska, nimamo več nacionalnega letalskega prevoznika, nacionalne ladjarske družbe itd. V vseh pogledih nas prehitevajo tisti, iz katerih smo se še pred kratkim norčevali.\n\nNekje sem zasledil, mislim, da lani, vašo izjavo v kolumni na Portalu Plus, o feministični zunanji politiki ...\n\nV Sloveniji ni feminizirana samo zunanja politika, temveč tudi sodstvo in šolstvo. Ampak to je nek čuden feminizem, ki z resničnim feminizmom, torej s prizadevanji za enakopravnost žensk, nima nič skupnega. Ker o preferencah ne odločajo znanje, sposobnost, strokovnost, samoiniciativnost, ampak spet, poleg famoznih spolnih kvot, drugi dejavniki. Na prvem mestu je zahteva, da je neka gospodična, gospa ali - to levičarke raje slišijo - tovarišica \"naša\", da zvesto in brez osebne refleksije ponavlja \"feministične\" floskule, prazna gesla, orwellovske frazeme, v konkretnem delovanju pa se vede zunaj okvirov, ki veljajo recimo za resno diplomacijo. Pa ne gre samo za posvajanje opic, poskakovanje v nekih taborih na glasbo tam-tam, reči so bolj resne in nas bo zaradi njih še dolgo bolela glava, pa najsi bo sanacija še tako hitra in temeljita.\n\nPa vendar, Slovenija je v svetu že nekaj pomenila, zdaj pa ...?\n\nO zunanji politiki v zadnjih štirih letih in tovarišici, ki jo je vodila, pa bi lahko napisali debel učbenik z eno samo temo, kaj NI zunanja politika, ampak je zasebniško politikantstvo, ki je polno velikih besed o svobodi, demokraciji, ženskih pravicah, v resnici pa potuhnjeno podpira hamasovske teroriste, iranske verske blazneže in podobne človeške izmečke. Za trpeče ženske po svetu, posebej v islamskem, ne najde niti ene besede, kaj šele obsodbe. Sicer pa, kaj lahko pričakujemo od falirane novinarke? Od osebe, ki se klanja krvniku Kidriču? Velike diplomatske sposobnosti? Delovanje v prid slovenske države? Pozabite!\n\nMimogrede, zakaj se je vaše sodelovanje s spletno stranjo Portal Plus končalo?\n\nOmenili ste Portal plus. Da, pisal sem, kar nekaj časa, brezplačno zanje, dokler me ob zadnjem objavljenem prispevku lani urednik oziroma uredništvo ni cenzuriralo (izpustili so nekaj besedila, ne da bi me o tem pred objavo obvestili), svoje cenzurno dejanje pa so začinili še s tistim zavarovalniškim stavkom, \"da mnenje pisca ne predstavlja tudi mnenja uredništva\". Žalostno in strahopetno je uredništvo, ki absolutno in brez omejitev ne stoji za piscem, čigar tekst je objavilo! Nisem reagiral, pa mi je nekdo iz uredništva čez nekaj tednov poslal mail, češ kdaj bom spet kaj objavil. Odgovoril sem le, da ne morem več sodelovati z uredništvom, ki se obnaša tako, kot sem opisal zgoraj. Kakšnega pojasnila, kaj šele opravičila, nisem dočakal. Da se vrnemo k diplomaciji feminističnega tipa: srčno upam, da se bomo od eksotike obrnili nazaj k deželam, ki smo jim ali so one nam sorodne, tu mislim predvsem na Višegrajsko skupino pa Pobudo treh morij. Da bomo znova podprli, pa ne le z besedami, Ukrajino in njen boj proti rusonacizmu. Zahodna Evropa je tako in tako bolj ali manj izgubljena zgodba.\n\nNo, dame iz socialističnega sveta vladajo tudi v kulturi. Asta Vrečko se sicer poslavlja, a vendar, kako ste doživljali njeno \"služenje\" slovenski kulturi?\n\nZelo kmalu po tem, ko se je gospa ugnezdila na ministrstvu in začela čistiti \"janšiste\" in vse druge (sam bi se uvrstil mednje, med druge, namreč), sem od neke njene uradnice dobil mail, da bodo na novo sestavljali komisije, ki presojajo posamezna umetnostna področja (mene je, o groza in smrtni greh!, nastavil Vasko Simoniti), in da se moram, če hočem še naprej opravljati funkcijo predsednika komisije za scenske umetnosti, na novo prijaviti - bil sem pa na polovici mandata. Tovarišici uradnici sem sporočil, da se lepo zahvaljujem za izkazano prijaznost in naj si poiščejo svojega človeka, s katerim ne bodo imeli težav, jaz pa ne z njimi. Finita la storia. Kako je šlo naprej, pa vsi vidimo in smo videli; tovarišica ministrica je z obema rokama zgrabila priložnost, da sebi in svojim, ki so se namnožili kot uši, omogoči kar se da lagodno in bogato življenje, doma in v tujini, da se \"njeni\" pomastijo s takimi projekti, kot sta bila Frankfurtski knjižni sejem in Evropska prestolnica kulture 2025, in še veliko bi se našlo. Ob tem je brez trohice sramu delovala celo protizakonito, ko je podelila denarni del Prešernove nagrade tovarišici Svetlani, ki se je temu denarju pred leti, ko je nagrado dobila, pompozno odrekla. Kaj vse se je še dogajalo na tem ministrstvu, pa ni moja stvar, a žalostno je, da mnogi resnični umetniki od tega ministrstva ne dobijo ničesar, blebetači in razgrajači pa veliko (preveč).\n\nBi lahko rekli, da je v tem obdobju alternativna kultura zavladala oziroma prevladala nad tisto tradicionalno?\n\nVelik del oblasti so v roke vzele določene nevladno-vladne organizacije, v katere se je ne le iz kulturnega, ampak tudi iz mnogih drugih ministrstev steklo na desetine milijonov evrov - za kaj že? Za nič, za osebno bogatenje posameznih razgrajačev in uslužnih podanikov leve politične vrhuške. Vse pokrito z mižanjem pravosodnega in policijskega dela pajdaške združbe. Vse pokrito z molkom vladi naklonjenih in od vlade plačanih medijev. Gospod predsednik vlade pa se je raje kot z vodenjem države, ki se je v teh štirih letih pogreznila v kaotično neučinkovitost do vratu, ukvarjal s turizmom na veliko in malo. Ministrica za zunanje zadeve, predsednica države in predsednica državnega zbora nikakor niso zaostajale, pa še kakšen minister ali ministrica je obiskal/obiskala za davkoplačevalski denar kakšno eksotično destinacijo daleč od ponorelega sveta.\n\nVerjetno pa izraz \"kulturni boj\" ni ravno pravšnji za to dogajanje?\n\nIzraz kulturni boj mi je tuj in deloma celo nerazumljiv. Vsak resnični umetnik, ki ni plačanec državnih, partijskih, podjetniških ali kakšnih podobnih \"naročnikov\", je uporniški posameznik in stoji sam s svojim umetniškim in človeškim habitusom na bregu \"morja zla\", če si sposodim del znamenitega Hamletovega monologa. In vsak pravi umetnik bo s svojim delom šel nad to \"morje zla\", pa čeprav se zaveda, da so možnosti za njegovo zmago le malenkostne, delne in časovno omejene. Pa da ne bomo iskali odgovorov samo pri Willu iz Stratforda, vzemimo v roke Cankarja, čigar 150-letnico rojstva praznujemo te dni, resda precej stišano, brez kakšne velike proslave.\n\nImate prav, o Cankarju pravzaprav ni veliko slišati.\n\nZnačilno je, da raje praznujemo obletnice smrti naših umetnikov, ker olajšani vemo, da ne bodo več kalili usmrajene barjanske vode in nastavljali barabam ogledala, ali pa ker je kultura smrti bliže levosučnim ideologom, politikom in vsem drugim, ki odločajo in so odločali o naši in o usodi naših prednikov. Saj vemo, da so praznovanje 8. februarja kot praznika uvedli rdeči tovariši, ki so se s smrtjo bavili od leta 1941 pa skoraj do osamosvojitve. Vemo, kdaj je Udba, tudi slovenska, likvidirala zadnjega nasprotnika ali namišljenega nasprotnika. O teh kriminalnih rabotah Udbe lahko vsakdo prebere v knjigah Igorja Omerze in drugih raziskovalcev teh \"herojskih\" časov.\n\nToda v akademskem svetu ima levica še vedno močno vlogo?\n\nLevica v Evropi je sicer vedno bolj obroben pojav, razen tam, kjer se je dokopala do oblasti (Španija, Velika Britanija). Bolj zaskrbljujoče je, da je kontaminirala velik del akademske sfere, kjer je biti \"ne-levičar\" nekaj nezaslišanega, kaj šele, da se pojavi nekdo, ki levim idejam zoperstavi nasprotne. Primer kolegice Saške Štumberger je več kot škandal, je znamenje, kakšen je danes mentalni in moralni profil ljubljanske filozofske fakultete in širše, ljubljanske univerze, ki je v preteklosti že dvakrat pokleknila, najprej ko je postala Univerza kralja Aleksandra Zjedinitelja, in v sedemdesetih, ko je postala Univerza Edvarda Kardelja. Ne prvi ne drugi nista imela nič z akademskim duhom in vrednotami, ki so zaobsežene v pojmu universitas.\n\nNa splošno - ali ni koruptivno, da medijem, ki so blizu dosedanji vladni koaliciji, prav ta ista koalicija deli denar?\n\nKogar ne morem pritegniti na svojo stran z argumenti in dokazi, tega vedno lahko podkupim. Denar ne smrdi in znan je rek \"Denarja in drv ni nikoli preveč\". O drveh kdaj drugič, denar pa nikomur ne smrdi. Če me spomin ne vara, je nekdo pameten že davno tega dejal: \"Važna je samo cena, vse drugo pride samo od sebe.\" Ampak tako koruptivnih ljudi, kot so nekateri slovenski radijski in televizijski novinarji, je malo na svetu. Ko na dan prihajajo podatki o njihovih osebnih dohodkih na eni strani in o nedelu, da ne rečem zabušavanju, na drugi strani, je človek osupel, še posebno, ker mora prisilno financirati ta kupleraj. Ob tem pa jih je kar nekaj, ki se jih je razum izognil v velikem loku. Pomanjkanje inteligence nadomeščajo z nastopaštvom in lažnim strokovnjaštvom, posledica je, da se mnogi vdajajo alkoholu. Vse skupaj se začne in konča pri generaciji konzumentov, ki se vsak večer, ali pa že opoldne, usedejo pred televizor in z odprtimi usti in široko razprtimi očmi vsrkavajo polresnice, dezinterpretacije, največkrat pa kar laži, ki ne zadevajo samo domačih logov, ampak tudi širni svet. Naj bo televizijska naročnina prostovoljna, sam bi z veseljem pozdravil možnost, da mi take vsakodnevne nebuloze črtajo s programa televizijskih postaj in kanalov. Kdor pa potrebuje ta opij za ljudstvo, naj ga ima in naj si ga plača!\n\nKaj bi morala po vaše vlada, ki prihaja, storiti na področju kulture?\n\nKer sem bil, preden sem lahko opravljal svoj profesorski poklic, v nekaj službah, ki so imele vsaj rahel stik s kulturo, je bilo najbolj vredno to, da sem lahko kar pogosto hodil po svetu. Tudi kasneje, kot profesor, sem obiskal nekaj držav in številne kulturne institucije. Modeli podpore kulturi so različni, nekje recimo ni davka na knjige, nakup slik ali kipov, drugje dobijo umetniki podporne štipendije, a ne zato, ker so \"naši\", ampak ker so se dokazali s svojim delom doma in v tujini. Spet nekje so donatorji, posamezniki ali podjetja, ki podpirajo kulturo, oproščeni davka za tiste zneske. Premisliti bi morali, kateri model je za tako majhno kulturo, kot je slovenska, najbolj učinkovit. Občasno se pri nas pojavljajo glasovi, da ministrstva za kulturo ne potrebujemo, Cankar recimo, je čisto lepo živel brez njega. Prešeren tudi. Sam mislim, da bi ministrstvo morali imeti, ne potrebujemo pa poleg njega še raznih agencij - za knjigo, za ljubiteljske dejavnosti, aktualna tovarišica ministrica je celo ustanovila agencijo, ali kar koli že je, za plesne umetnosti. Se kdo vpraša, kakšen delež denarja, ki ga dobijo ministrstvo in te in one agencije, gre za plače, vzdrževanje prostorov, reprezentanco? Koliko ga v resnici dobijo umetniki in umetniške ustanove? Če tu ne bo radikalnih rezov, potem je stvar izgubljena že na samem začetku Novega ministra ali ministrico čaka nekaj, kar lahko opiše le antična primera: čiščenje Avgijevega hleva.\n\nZanimivo je opazovati, kako se je nenadoma obrnila ost tistih, ki so se prej norčevali iz pomladnih strank, češ podpirajo vas samo \"stari\". Zdaj, ko je mlajši del volivcev obrnil hrbet dosedanjim vladajočim strankam, pa je nenadoma veliko govorjenja, da so mladi \"neumni\" ...\n\nHvala Bogu, večina mladih, ki bodo morali živeti v svetu, ki ni ne lep ne prijazen, a vseeno daje upanje, je spregledala, kako se je Slovenija pogreznila v levičarsko blaznost, ki jo je uspela manjšina \"naših\" vsiliti vsem drugim. In so rekli NE! Seveda so za patentirane levičarje, ki so od nekdaj prepričani, da se je zgodovina začela z njimi in se bo z njimi tudi končala (od tod vreščanje, kako bomo \"propadli\", ko oni ne bodo več vladali\"), ti ozaveščeni mladi \"neumni\". Diskvalifikacije drugače mislečih so pa tako ali tako njihov zaščitni znak. Da kaj takega izreče dekan ene od fakultet, je pa samo potrditev prej povedanega.\n\nIn zanimivo, takšne ocene prihajajo iz visokih akademskih krogov, medtem ko denimo na sorodni ustanovi izločajo docentko, ki je bila za to področje \"preveč normalna\", kar ste že omenili. Se ponavlja obdobje sedemdesetih let, ko so delali čistke med profesorji na univerzah?\n\nO ljubljanski univerzi sem že nekaj povedal, dodajam samo, da je ta institucija v zadnjih letih pričela pospešeno drseti navzdol na lestvici uspešnosti in odličnosti. Imam kar nekaj izkušenj z akademskimi učitelji, ki so se na svojih položajih znašli po pomoti, pravzaprav pa je ta \"pomota\" del načrta, kako bomo \"mi\" ves šolski sistem spremeniti v prostor, kjer se rojevajo \"naši\" najboljši kadri. Kar jim ne uspeva s pranjem možganov študentov na področju naravoslovja in tehnike, jim toliko bolj uspeva na področju humanistike. Tu se množično proizvajajo \"naši kadri\", ki potem ustvarjajo taka čudesa, kot je že omenjeno ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ustanavljajo po tekočem traku \"nevladne\" organizacije, v katere se stekajo milijoni davkoplačevalskega denarja. Od dejavnosti večine teh \"nevladnih\" organizacij davkoplačevalci nimamo ničesar. A Bog ne daj, da kdo poskuša razkriti te škodljive, razdiralne in predvsem tatinske posle, takoj ga anonimni dopisovalci (nekateri pa so tako predrzni, da se celo podpišejo z imenom in priimkom, če oboje seveda ni lažno) začnejo zasmehovati, mu groziti, tudi s smrtjo. In policija, sodstvo in kupljeni mediji ne storijo ničesar, za kakšno nemara res neprimerno besedo pa obilno kaznujejo tiste, ki jih levi \"bojevniki za solidarno prihodnost\" imenujejo s skupno oznako \"janšisti\".\n\nBi morala civilna družba, seveda tista ne-leva, bolj \"zaropotati\"?\n\nTudi akademska sfera (vse slovenske javne in privatne univerze in druge visoke šole), akademija znanosti in umetnosti, a na žalost tudi slovenska Cerkev, so ob takih dogodkih bolj ali manj tiho ali pa protestirajo, če že, na blag in zato tudi neučinkovit način. Ustvarjen je prostor strahu, negotovosti (očitno se bodo res ponovila sedemdeseta, ko so metali univerzitetne profesorje s fakultet), prostor, ki ga poznajo avtoritativni, represivni in na koncu totalitarni režimi. Na kateri stopnji smo danes v Sloveniji, pa lahko presodi vsakdo sam. In naj dodam: čistke med intelektualci niso od danes ali včeraj ali iz svinčenih časov sedemdesetih: Marjo Boršnik in Antona Slodnjaka so s filozofske fakultete odstranili v šestdesetih, v poznih štiridesetih in petdesetih so \"počistili\" mnogo profesorjev in tudi članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Da o zaprtih in \"prepovedanih\" pisateljih in pisateljicah ter disidentih sploh ne govorimo.",
"source": {
"uri": "nova24tv.si",
"dataType": "news",
"title": "Nova24TV"
},
"authors": [
{
"uri": "irsmit@nova24tv.si",
"name": "irsmit",
"type": "author",
"isAgency": false
}
],
"concepts": [
{
"uri": "http://sl.wikipedia.org/wiki/Denis_Poniž",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Denis Poniž"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Editor",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Herausgeber"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Feminism",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Feminism"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Diplomacy",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Diplomacy"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Journalism",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Journalism"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Cabinet_(government)",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Cabinet (government)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Money",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Money"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Minister_(government)",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Minister (government)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Culture",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Culture"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Politics",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Politics"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Slovenia"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Foreign_policy",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Foreign policy"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenes",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Slovenes"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Sea",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Sea"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Media_(communication)",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Media (communication)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Europe",
"type": "loc",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Europe"
},
"location": null
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Police",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Police"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Tabori_Movement",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Tabori Movement"
}
},
{
"uri": "http://sl.wikipedia.org/wiki/Opica",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Opica"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Ivan_Cankar",
"type": "person",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Ivan Cankar"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Kulturkampf",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Kulturkampf"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Austria-Hungary",
"type": "loc",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Austria-Hungary"
},
"location": null
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Doctorate",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Doctorate"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Pandemic",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Pandemic"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/European_Union",
"type": "loc",
"score": 3,
"label": {
"eng": "European Union"
},
"location": null
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Iran",
"type": "loc",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Iran"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Iran"
}
}
},
{
"uri": "http://sl.wikipedia.org/wiki/UDBA",
"type": "org",
"score": 2,
"label": {
"eng": "UDBA"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Vasko_Simoniti",
"type": "person",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Vasko Simoniti"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/University_of_Ljubljana",
"type": "org",
"score": 2,
"label": {
"eng": "University of Ljubljana"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Ukraine",
"type": "loc",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Ukraine"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Ukraine"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/France_Prešeren",
"type": "person",
"score": 1,
"label": {
"eng": "France Prešeren"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenian_Academy_of_Sciences_and_Arts",
"type": "org",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Slovenian Academy of Sciences and Arts"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Edvard_Kardelj",
"type": "person",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Edvard Kardelj"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Great_Britain",
"type": "loc",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Great Britain"
},
"location": null
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Ljubljana",
"type": "loc",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Ljubljana"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Ljubljana"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Spain",
"type": "loc",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Spain"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Spain"
}
}
}
],
"categories": [
{
"uri": "news/Politics",
"label": "news/Politics",
"wgt": 99
}
],
"image": "https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2026/05/48_2_denis_poniz_FOTO_Metod_Berlec.jpg",
"eventUri": null,
"sentiment": null,
"wgt": 517356604,
"relevance": 1
},
{
"uri": "9231665884",
"lang": "slv",
"isDuplicate": false,
"date": "2026-05-24",
"time": "22:10:00",
"dateTime": "2026-05-24T22:10:00Z",
"dateTimePub": "2026-05-24T22:01:22Z",
"dataType": "news",
"sim": 0,
"url": "https://nova24tv.si/rusenje-vlade-se-preden-je-nastala/",
"title": "Rušenje vlade, še preden je nastala | Nova24TV",
"body": "Ena od stalnic povolilnega dogajanja na Slovenskem je, da levičarji vsakič, ko se izkaže, da ne bodo mogli sestaviti vlade, ampak bodo to storili njihovi politični nasprotniki, popolnoma ponorijo. In tudi po letošnjih parlamentarnih volitvah se temu niso izneverili. V prvih dneh po volilni nedelji so sicer izražali nekakšen optimizem. Konec koncev je največja stranka levega bloka kljub temu, da je izgubila precej poslanskih sedežev, obdržala relativno večino v parlamentu. Minimalno sicer, a vendarle. Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob je kazal veliko samozavest, ki je pogosto preraščala v aroganco in bahavost, in temu primerno se je tudi obnašal - kot da mu ponovitev mandata tako rekoč samoumevno pripada.\n\nVendar je s tem uspel odgnati vse potencialne partnerje, ki niso del obstoječe koalicije. Tako je dosedanja vladna zasedba ostala \"na suhem\". Ko je bil za predsednika parlamenta izvoljen prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović s podporo desnosredinskih strank, so se jasno nakazali obrisi koalicije z drugačnim političnim predznakom. To je postalo jasno tudi levičarjem, na čelu z Golobom. In takrat se jim je \"utrgalo\". Začele so deževati obtožbe o izdaji, prevarah, neupoštevanju volje volivcev itd. Zdaj očitno odhajajoči premier je sicer po nekaj koleričnih izpadih praktično izginil iz javnosti. Čeprav še vedno zaseda položaj predsednika vlade, ki naj bi opravljal tekoče posle. A kot izgleda, je glavna preokupacija vlade ta, da v času, ki se ji izteka, čim več javnih institucij \"zapakira\" s svojimi kadri, ki bodo v primeru spremembe oblasti na vse mogoče načine blokirali delo nove vlade.\n\nLevica je že pred ustoličenjem nove vlade močno aktivirala svoja omrežja, ki obvladujejo ključne družbene podsisteme, od represivnega aparata do medijev, šolstva in nevladnih organizacij. Najprej so skušali njeni zakulisni centri moči preko svojih operativcev preprečiti nastanek desne vlade. To sicer še vedno počnejo, a kot trenutno kaže, ne bodo dosegli svojega cilja. Zato se že pripravljajo na nekakšen rezervni scenarij za primer, če Janezu Janši uspe sestaviti svojo četrto vlado. Preko svojih medijskih izpostav skušajo že v izhodišču spodkopati njeno legitimnost. Iz \"naftalina\" so potegnili vse in vsakogar. Tako lahko poslušamo levičarske agitatorje, kako da je verjetni mandatar neprimeren za vodenje vlade, saj je poleg vsega slabega, kar mu že leta pripisujejo, sodeloval še z varnostnimi službami tuje države. Mišljeno je seveda izraelsko podjetje Black Cube. Kaj zato, če gre pri njem za zasebno organizacijo in ne državno ustanovo. In kaj zato, če za takšno obtožbo ni nobenih trdnih dokazov. Če je ta \"afera\" kaj razkrila, je to zloraba domačega varnostnega aparata s strani odhajajoče vlade. Ti očitki so na podobno trhlih nogah, kot so bili tisti v \"aferi Depala vas\".\n\nNapoveduje se tudi nov protestni val. Ne gre samo za nekdanje \"petkovega kolesarje\", katerih razgrajanje po ulicah ni samo hobi, ampak kar služba, saj gre za nekakšno novodobne \"poklicne revolucionarje\". Aktivirali so se sindikati, ki so sicer bili v stanju zimskega spanja\" skoraj celoten mandat Golobove vlade. Čeprav so se zaradi dodatnega obdavčenja zmanjšali prihodki ljudi, kar je v povezavi s podražitvijo nekaterih ključnih dobrin (hrane, goriva, elektrike) negativno vplivalo na njihov življenjski standard. A so bili bolj kot ne tiho. Zdaj pa, ko je nova parlamentarna večina sprejela interventni zakon za razvoj Slovenije, ki bo z znižanjem nekaterih davkov zmanjšal obremenitev prebivalstva, so zagnali vik in krik. Začeli so celo zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum o tem zakonu, čeprav se nanaša na področje davkov, o čemer referendum ni dopusten. Ob tem zavajajo, da zakon koristi izključno bogatim, čeprav bodo od znižanja obdavčitev, denimo prehranskih proizvodov, imeli koristi vsi, še posebej tisti z najnižjimi dohodki (pri njih predstavljajo stroški za hrano precej večji delež družinskega proračuna kot pri premožnih). In razlagajo, kako bo ostalo manj denarja za javne storitve, čeprav je mogoče pod to oznako vključiti marsikaj, tudi aktivnosti, od katerih nimajo običajni državljani nobene koristi.\n\nSindikati - večina njih - s tem ponovno izkazujejo svojo politično instrumentaliziranost. Niso nič drugega kot podaljšana roka dosedanje vladajoče politike in njenih omrežij. Ne gre jim za pravice zaposlenih, ampak za ohranjanje sistema, ki z visokimi davki in razbohotenim javnim sektorjem omogoča vzdrževanje levičarske hegemonije.",
"source": {
"uri": "nova24tv.si",
"dataType": "news",
"title": "Nova24TV"
},
"authors": [
{
"uri": "irsmit@nova24tv.si",
"name": "irsmit",
"type": "author",
"isAgency": false
}
],
"concepts": [
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Parliament",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Parliament"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Prime_minister",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Prime minister"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Cabinet_(government)",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Cabinet (government)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Election",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Election"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Politics",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Politics"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Golob",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Robert Golob"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/President_(government_title)",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "President (government title)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/10th_Government_of_Slovenia",
"type": "org",
"score": 3,
"label": {
"eng": "10th Government of Slovenia"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Member_of_parliament",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Member of parliament"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Left-wing_politics",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Left-wing politics"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Political_party",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Political party"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia",
"type": "loc",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Slovenia"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Business_enterprise",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Business enterprise"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/The_Left_(Slovenia)",
"type": "org",
"score": 2,
"label": {
"eng": "The Left (Slovenia)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Janez_Janša",
"type": "person",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Janez Janša"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Non-governmental_organization",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Non-governmental organization"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/School",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "School"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Israel",
"type": "loc",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Israel"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Israel"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Standard_of_living",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Standard of living"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Hegemony",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Hegemony"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Statute",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Statute"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Electricity",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Electricity"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Tax",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Tax"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Trade_union",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Trade union"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Money",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Money"
}
}
],
"categories": [
{
"uri": "news/Politics",
"label": "news/Politics",
"wgt": 82
}
],
"image": "https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2024/05/matevz_tomsic_kolumna.jpg",
"eventUri": null,
"sentiment": null,
"wgt": 517356600,
"relevance": 1
},
{
"uri": "9231665885",
"lang": "slv",
"isDuplicate": false,
"date": "2026-05-24",
"time": "22:09:56",
"dateTime": "2026-05-24T22:09:56Z",
"dateTimePub": "2026-05-24T21:55:36Z",
"dataType": "news",
"sim": 0,
"url": "https://nova24tv.si/o-z-novim-skladom-za-redke-bolezni-bo-drzava-koncno-priskocila-na-pomoc-otrokom/",
"title": "Za otroke za redkimi boleznimi ne bomo več zbirali zamaškov | Nova24TV",
"body": "Nova koalicijska pogodba na področju zdravstva napoveduje ustanovitev samostojnega sklada za redke bolezni ter dodatne davčne spodbude za donacije in razvoj zdravstvenega sistema.\n\nNapoved prihaja po več primerih zbiranja milijonskih donacij za zdravljenje otrok v tujini, saj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) določenih terapij ni odobril ali financiral.\n\nMed ključnimi ukrepi koalicijske pogodbe je vzpostavitev \"sodobnega, delujočega in samostojnega sklada za redke bolezni\" kot javnega sklada. Poleg tega dokument predvideva pospešitev vlaganj v zdravstveno infrastrukturo, digitalizacijo in sodobno medicinsko opremo ter opredelitev zdravstvenega sistema kot dela kritične državne infrastrukture.\n\nKoalicija napoveduje tudi uvedbo oziroma nadgradnjo davčnih olajšav za investicije v razvoj, digitalizacijo, raziskave in razvoj ter usposabljanje zaposlenih, in sicer do višine 40 odstotkov. Posebna podpora naj bi bila namenjena tudi donacijam, med drugim skladu za redke bolezni.\n\nDržava bo končno pomagala bolnim otrokom\n\nVprašanje financiranja zdravljenja redkih bolezni je v Sloveniji v zadnjih letih sprožila številne javne kampanje zbiranja sredstev. Društvo Viljem Julijan je večkrat opozorilo na primere otrok, za katere družine zbirajo milijonske zneske za genska zdravljenja v ZDA ali drugod v tujini.\n\nOdmeven je bil primer dečka Jaka z Duchennovo mišično distrofijo, za katerega so starši zbirali sredstva za zdravljenje z gensko terapijo Elevidys v ZDA, potem ko ZZZS terapije ni odobril.\n\nVeliko pozornosti je pritegnil tudi primer dečka Miloša z redko gensko boleznijo bulozno epidermolizo. Društvo Viljem Julijan je opozarjalo, da je ZZZS sprva zavrnil gensko zdravljenje z zdravilom Vyjuvek, čeprav so ga priporočali tuji strokovnjaki. Po večmesečnih pritiskih in kampanjah je ZZZS letos zdravljenje vendarle uvrstil na pozitivno listo.\n\nDržavni zbor je sicer letos že sprejel zakon o skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni, ki ga vodi ZZZS, sklad pa se financira iz zdravstvene blagajne in donacij posameznikov ter podjetij. Vendar pa so v Društvu Viljem Julijan ob sprejemu zakona opozorili, da ta po njihovem mnenju še vedno ne rešuje primerov otrok, ki potrebujejo eksperimentalna ali v EU še neodobrena zdravljenja.",
"source": {
"uri": "nova24tv.si",
"dataType": "news",
"title": "Nova24TV"
},
"authors": [],
"concepts": [
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Health_Insurance_Institute_of_Slovenia",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Health Insurance Institute of Slovenia"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Disease",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Disease"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Therapy",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Therapy"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Infrastructure",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Infrastructure"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Gene",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Gene"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Tax",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Tax"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Health_care",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Health care"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Family",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Family"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/State_(polity)",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "State (polity)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Medicine",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Medicine"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/United_States",
"type": "loc",
"score": 2,
"label": {
"eng": "United States"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "United States"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia",
"type": "loc",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Slovenia"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Business_enterprise",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Business enterprise"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Statute",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Statute"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/European_Union",
"type": "loc",
"score": 1,
"label": {
"eng": "European Union"
},
"location": null
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Muscle",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Muscle"
}
}
],
"categories": [],
"image": "https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2025/09/otroci2.jpg",
"eventUri": null,
"sentiment": null,
"wgt": 517356596,
"relevance": 1
},
{
"uri": "9231661247",
"lang": "slv",
"isDuplicate": false,
"date": "2026-05-24",
"time": "22:05:55",
"dateTime": "2026-05-24T22:05:55Z",
"dateTimePub": "2026-05-24T22:03:26Z",
"dataType": "news",
"sim": 0,
"url": "https://www.dnevnik.si/mnenja/kolumne/prevare-z-vinjetami-2803246/",
"title": "Prevare z vinjetami",
"body": "Izteka se predvolilni bombonček odhajajoče vlade in pred vrati je nakup novih vinjet. Kdaj točno poteče vaša, lahko preverite na Darsovi spletni strani oziroma na spletnem naslovu https://evinjeta.dars.si/selfcare/sl/check-validity/request/. Nekaj pozornosti pa velja posvetiti tudi temu, kje boste kupili novo. V zadnjem času so se namreč močno razširili poskusi prevar s prodajo slovenskih e-vinjet.\n\nTe dni najpogosteje opazimo portal Elektronska vinjeta. Tam za letno vinjeto, ki pri Darsu stane 117,5 evra, zaračunajo 134,99 evra. Gre za storitev, ki je v sivi coni, posamezniki pa se na limanice najpogosteje ujamejo zaradi agresivnega zakupa oglasnega prostora na googlu. Če v ta iskalnik napišete e-vinjeta, obstaja velika verjetnost, da bo prvi naslov, ki se vam bo pojavil, prav zgoraj omenjeni posrednik. Ob povezavi sicer piše, da gre za \"sponzorirani zadetek\", a mnogi uporabniki to spregledajo. Zato ob nakupu nove e-vinjete nujno obiščite le Darsov portal oziroma naslov https://evinjeta.dars.si/.\n\nV Avstriji posredniki uporabljajo še posebno pretkan trik. Ker nakup e-vinjete prek spleta pri naših severnih sosedih velja za pogodbo na daljavo, ima kupec pravico, da v roku 14 dni odstopi od nakupa. Posledično začneta dvomesečna in letna e-vinjeta veljati šele 18. dan po nakupu. Enodnevna in desetdnevna e-vinjeta nista podvrženi temu pravilu in tako tudi na uradni spletni strani lahko samodejno postaneta veljavni takoj.\n\nPosredniki medtem kupcem v zameno za provizijo ponujajo takojšnjo veljavnost tudi daljših vinjet. Te storitve nima smisla plačati, tudi če se vam z vinjeto mudi. Alternativa je nakup v fizični prodajalni oziroma na bencinskem servisu. Po drugi strani pa lahko storite enako kot posrednik in na uradnem portalu Asfinaga preprosto izberete, da ste pravna oseba. S tem se sicer odpoveste pravici do odstopa od nakupa, bo pa vinjeta enako veljavna, kot če bi jo kupili pri posredniku.\n\nObstajajo tudi prevare, ko kupci kljub plačilu ne prejmejo veljavne vinjete. Te so razširjene zlasti na Madžarskem. Goljufi radi ustvarijo tudi spletna mesta, ki vizualno skoraj popolnoma kopirajo uradne portale. Uporabljajo podobne barve, logotipe in zavajajoče domene, ki vsebujejo besede, povezane s cestninami in avtocestami. Nekateri stavijo na SMS-sporočila in e-pošto. Vozniki tako prejmejo \"nujno opozorilo\", da je njihova vinjeta potekla, da je prišlo do napake pri plačilu ali da jim grozi visoka kazen. Sporočilo vsebuje povezavo, ki vodi do obrazca za vnos podatkov o kreditni kartici. Podatkov ne vnašajte!\n\nČe ste podatke o kreditni kartici vseeno vnesli na sumljivo stran, morate nemudoma poklicati svojo banko oziroma blokirati kartico prek mobilne aplikacije, saj znajo prevaranti izprazniti vaš račun. Če niste prepričani o pristnosti kupljene vinjete, pa obiščite izključno uradno stran in vnesite svojo registrsko številko v iskalnik veljavnosti. Če vinjete ni v sistemu, jo morate žal kupiti znova. Vožnja brez nje vas bo stala precej več kot dvojni nakup.",
"source": {
"uri": "dnevnik.si",
"dataType": "news",
"title": "Dnevnik"
},
"authors": [],
"concepts": [
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Vignette_(road_tax)",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Vignette (road tax)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Euro",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Euro"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Cabinet_(government)",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Cabinet (government)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia",
"type": "loc",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Slovenia"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Contract",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Contract"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/World_Wide_Web",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "World Wide Web"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Austria",
"type": "loc",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Austria"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Austria"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Application_software",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Application software"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Controlled-access_highway",
"type": "loc",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Controlled-access highway"
},
"location": null
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Bank",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Bank"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Data",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Data"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Email",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Email"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Hungary",
"type": "loc",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Hungary"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Hungary"
}
}
}
],
"categories": [
{
"uri": "news/Business",
"label": "news/Business",
"wgt": 48
}
],
"image": "https://www.dnevnik.si/media/2026/05/19/832528/Wide-2-Aljaz_potocnik-web-1200.webp",
"eventUri": null,
"sentiment": null,
"wgt": 517356355,
"relevance": 1
},
{
"uri": "9231661260",
"lang": "slv",
"isDuplicate": false,
"date": "2026-05-24",
"time": "22:05:28",
"dateTime": "2026-05-24T22:05:28Z",
"dateTimePub": "2026-05-24T22:03:27Z",
"dataType": "news",
"sim": 0,
"url": "https://www.dnevnik.si/nedeljski/prosti-cas/magazin/audemars-piquet-in-swatch-z-novo-vizijo-2803223/",
"title": "Audemars Piquet in Swatch z novo vizijo",
"body": "Švicarska urarska hiša Audemars Piguet je skupaj z znamko Swatch predstavila drzno kolekcijo royal pop, ki združuje luksuzno urarstvo in estetiko pop arta. Sodelovanje simbolizira širše spremembe v industriji, ki želi postati bolj odprta, kreativna in manj obremenjena s tradicionalnimi stereotipi.\n\nŠvicarska urarska hiša Audemars Piguet že 150 let velja za sinonim prestiža, natančnosti in tradicionalnega mojstrstva. Podjetje, ustanovljeno leta 1875, je skozi zgodovino ustvarilo številne prelomne inovacije - od prvih skeletnih ur do izjemno tankih mehaničnih modelov. Tokrat pa se je legendarni proizvajalec odločil za potezo, ki je v svetu luksuznega urarstva dvignila veliko prahu: sodelovanje z znamko Swatch, ki je znana predvsem po igrivih, dostopnejših in barvitih urah.\n\nNa prvi pogled se zdi povezava med prestižnim proizvajalcem vrhunskih mehanskih ur in globalno znamko pop kulture nenavadna. A prav v tem je bistvo nove kolekcije royal pop, s katero želita podjetji pokazati, da se lahko tradicija in sodobna kreativnost uspešno prepletata.\n\nKolekcija royal pop je navdihnjena s pop artom in reinterpretira legendarno uro royal oak, ki jo je Audemars Piguet predstavil leta 1972. Gre za enega najbolj prepoznavnih modelov v zgodovini urarstva, ki je s svojim osmerokotnim okvirjem in vidnimi vijaki spremenil podobo luksuznih športnih ur. Tudi v novi kolekciji so ohranjeni nekateri ključni elementi originala, med drugim znameniti vzorec \"petite tapisserie\", osmerokotna oblika in značilni vijaki. Vse drugo predstavlja odmik od tradicionalnega sveta luksuznih ur.\n\nKolekcija vključuje osem različic v živahnih pastelnih in osnovnih barvah, ki jih urarska industrija sicer redko uporablja. Oblikovalci so dodali tudi pikčaste vzorce, ki spominjajo na stripovska umetniška dela Roya Lichtensteina, ter poudarili mehanske dele ure, ki so običajno skriti očem.\n\nPosebnost kolekcije je tudi njena večnamenskost. Uro je mogoče nositi okoli vratu, v žepu, kot obesek na torbici ali modni dodatek. S tem se blagovni znamki približujeta mlajšim generacijam, ki modne dodatke pogosto dojemajo kot del osebnega izraza in ne zgolj kot funkcionalen predmet za merjenje časa.\n\nZa sodelovanjem stoji predvsem izvršna direktorica Audemarsa Pigueta Ilaria Resta, ki želi spremeniti ustaljeno podobo luksuznega urarstva. Po njenem mnenju je industrija predolgo veljala za konservativno, zaprto in izrazito moško usmerjeno. \"Drznost je pogosto začetek inovacij in novih idej,\" je dejala ob predstavitvi kolekcije. Dodala je, da želi s sodelovanjem širšemu občinstvu, predvsem mlajšim generacijam, približati svet mehanskega urarstva.\n\nResta poudarja, da je prav zdaj izjemno zanimivo obdobje za urarsko industrijo. Čeprav se sektor sooča z gospodarskimi izzivi in spremembami potrošniških navad, po njenem mnenju ustvarjalnost še nikoli ni bila tako močna. \"Meje se premikajo tako na področju mehanike kot oblikovanja. Urarstvo danes ni več zgolj vprašanje tradicije, ampak tudi eksperimentiranja, umetnosti in osebnega izraza,\" meni direktorica.\n\nPomemben del sprememb, ki jih zagovarja Resta, je tudi razbijanje stereotipov o tem, komu so luksuzne mehanske ure namenjene. Po njenem mnenju je predstava, da gre predvsem za moški svet, zastarela.\n\n\"Ženske v urarstvu sodelujejo že stoletja. Pravzaprav so bile prve ročne ure ustvarjene prav zanje,\" poudarja. Ob tem dodaja, da podatki kažejo, da bodo do leta 2030 ženske predstavljale skoraj polovico kupcev mehanskih ur. V zadnjih letih se povečuje tudi zanimanje žensk za zahtevnejše in dražje mehanske modele z zapletenimi mehanizmi, kar je bilo nekoč skoraj izključno področje moških zbirateljev.\n\nResta želi zato preseči delitev na \"moške\" in \"ženske\" ure. Po njenem mnenju bi morale ure postati predvsem izraz osebnega sloga, ne pa simbol spolnih stereotipov. \"Tradicionalna urarska industrija poskuša nagovoriti novo generacijo kupcev, ki iščejo individualnost, kreativnost in manj tog pogled na prestiž,\" je še dodala izvršna direktorica Audemarsa Pigueta.",
"source": {
"uri": "dnevnik.si",
"dataType": "news",
"title": "Dnevnik"
},
"authors": [],
"concepts": [
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Audemars_Piguet",
"type": "org",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Audemars Piguet"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Swatch",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Swatch"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Postage_stamp",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Postage stamp"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Pop_music",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Pop music"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Switzerland",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Switzerland"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Switzerland"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Mechanics",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Mechanics"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/History",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "History"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Synonym",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Synonym"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Creativity",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Creativity"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Stereotype",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Stereotype"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Aesthetics",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Aesthetics"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Culture",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Culture"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Trademark",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Trademark"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Fashion",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Fashion"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Eye",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Eye"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Comics",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Comics"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Sport",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Sport"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Symbol",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Symbol"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Morality",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Morality"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Art",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Art"
}
}
],
"categories": [
{
"uri": "news/Arts_and_Entertainment",
"label": "news/Arts and Entertainment",
"wgt": 73
}
],
"image": "https://www.dnevnik.si/media/2026/05/19/831479/Wide-2-Screenshot_20260520_142026_Instagram-1200.webp",
"eventUri": null,
"sentiment": null,
"wgt": 517356328,
"relevance": 1
},
{
"uri": "9231661258",
"lang": "slv",
"isDuplicate": false,
"date": "2026-05-24",
"time": "22:05:28",
"dateTime": "2026-05-24T22:05:28Z",
"dateTimePub": "2026-05-24T22:03:26Z",
"dataType": "news",
"sim": 0,
"url": "https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vlada-v-odhodu-potiho-objavila-nove-prehranske-smernice-vegani-navduseni-med-strokovnjaki-vre-2804102/",
"title": "Vlada v odhodu potiho objavila nove prehranske smernice: Vegani navdušeni, med strokovnjaki vre",
"body": "Vlada v odhajanju je v petek, na dan imenovanja mandatarja za sestavo nove vlade, na svojo spletno stran obesila nove prehranske smernice. Gre za strokovno neusklajen dokument, ki ni bil nikoli v javni obravnavi. V njem piše, da so ga pripravljali pod pokroviteljstvom ministrstva za zdravje, toda kot izdajatelj dokumenta, ki naj bi usmerjal javnozdravstveno politiko, je presenetljivo navedeno ministrstvo za kmetijstvo.\n\n\"Slovenija je danes dobila nove prehranske smernice. Nepričakovana, a čudovita novica!\" je v petek, 22. maja, na družbenih omrežjih sporočilo Slovensko vegansko društvo, eno redkih, ki je vedelo za to, da je vlada v odhajanju tisti dan na svojo spletno stran potiho obesila dokument Prehrana za zdravje in planet. Spisan je na 287 straneh in sestavljen iz dveh delov - iz novih slovenskih smernic za prehrano 2025 (SSP2025) in iz analize okoljskih vplivov slovenskega prehranskega sistema.\n\nČeprav gre za dokument, ki naj bi usmerjal javnozdravstveno politiko in vplival na zdravje populacije, ga ni izdala za to pristojna institucija, to je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), prav tako ne resorno ministrstvo za zdravje. To je storilo kar ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na čelu z ministrico Matejo Čalušić, ministrstvi za okolje, podnebje in energijo (MOPE) ter za zdravje (MZ) sta ga pri tem le podprli.\n\n\"Smernice so namenjene podpori prebivalcem Slovenije pri oblikovanju uravnoteženih prehranskih navad. Hkrati predstavljajo strokovno podlago za delo zdravstvenih delavcev, vzgojno-izobraževalnih ustanov, javnih zavodov, ponudnikov prehrane in vseh, ki sodelujejo pri ustvarjanju prehranskega okolja v Sloveniji,\" med drugim piše v nagovoru \"državljankam in državljanom\" v SSP2025, pod katerega so podpisani ministrici Mateja Čalušić in Valentina Prevolnik Rupel ter minister Bojan Kumer. Podatka, kdo in kdaj je sprejel ta strateški dokument, ni nikjer.\n\n\"Škandal, povezan z novimi prehranskimi smernicami, je dobil novo razsežnost. Vlada je smernice javno objavila in dodala novico, ki dokazuje, da gre za politični dokument, katerega cilj je vplivati tudi na šolsko prehrano. Objava smernic na dan izvolitve mandatarja za sestavo nove vlade pomeni gnusno zlorabo oblasti. Med strokovnjaki vre, saj so med sodelujočimi navedli tudi vrsto ekspertov, ki se niso strinjali s sprejetjem takšnih (strokovno neusklajenih) smernic,\" je za Dnevnik dejal prehranski strokovnjak, ki se zaradi službe v eni od državnih institucij ne upa javno izpostavljati z imenom in priimkom.\n\nSpomnimo, premier Robert Golob je konec leta 2022 imenoval strateški svet za prehrano, ki naj bi mu svetoval pri pripravi novih prehranskih smernic. V njem so sprva prevladovali politiki in zagovorniki rastlinske prehrane. Oktobra 2023 je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel imenovala ožjo strokovno skupino za pripravo smernic in nekoliko kasneje še razširjeno delovno skupino za pregled osnutka tega dokumenta. Vsi sodelujoči so morali podpisati izjavo, da bodo večno, ne le med nastajanjem dokumenta, varovali podatke, za katere bodo izvedeli pri svojem delu. Edini osnutek smernic so njihovi strokovni ocenjevalci dobili v presojo že spomladi 2024. Za konec tistega leta so pristojni napovedali, da bo šel dokument v javno obravnavo, vendar se ni to nikoli zgodilo. Ožja skupina avtorjev ga je v začetku lanskega oktobra predala ministrstvu za zdravje in je do minulega petka ostal v ilegali.\n\nKaj piše v njem, je bilo mogoče prvič razbrati šele februarja letos, ko je peterica njegovih avtorjev v mednarodni spletni reviji MDI Foods objavila dva članka, nanašajoča se na nove slovenske prehranske smernice. Odločitev o objavi člankov je sprejel kar predsednik vlade Robert Golob. Avtorjem se je med drugim zapisalo, da je Slovenija smernice že sprejela, na MZ pa so se kasneje izmotavali, češ da je to le predlog, ki strokovno še ni usklajen, zato dokument še ni potrjen. Prošnjo Dnevnika, da nam ga posredujejo, so na MZ zavrnili, in sicer prav z izgovorom, da smernice strokovno še niso usklajene. Ko bodo, so napovedali, jih bodo poslali v javno razpravo, te pa, kot rečeno, ni bilo.\n\nDnevnikov novinar Tomaž Klipšteter se je za pridobitev smernic obrnil na informacijsko pooblaščenko Jeleno Virant Burnik. Njen urad je izdal odločbo, v kateri je ugotovil, da ni razlogov za skrivalnice, saj smernice nimajo oznake, da bi šlo za osnutek oziroma za dokument v nastajanju. Iz različice, ki jo je na zahtevo informacijske pooblaščenke od MZ prejel kolega Klipšteter, izhaja, da sta izdajatelja SSP2025 dva - MZ in MOPE, čeprav so nam z MOPE v začetku letošnjega februarja sporočili, da kot resor v pripravo smernic niso bili vključeni. So pa z MZ sklenili sporazum o sofinanciranju priprave in promocije teh smernic, s katerim so jih pooblastili za črpanje denarja iz podnebnega sklada, katerega skrbnik je sicer MOPE.\n\nŠe bolj zagonetna je vloga MKGP v tem projektu. V dokumentu, ki ga je na zahtevo informacijske pooblaščenke pridobil Dnevnik, ni to ministrstvo nikjer omenjeno kot njegov nosilec. Iz dokumenta, javno objavljenega minuli petek, pa izhaja, da ga je izdalo kmetijsko ministrstvo in ne ministrstvo, pristojno za zdravje. Zakaj ta preobrat, ni jasno. So se na MZ nemara uprli javni objavi neusklajenih in nepotrjenih prehranskih smernic? Po naših informacijah naj bi NIJZ še dan pred objavo poslal dodatne pripombe k smernicam ...",
"source": {
"uri": "dnevnik.si",
"dataType": "news",
"title": "Dnevnik"
},
"authors": [],
"concepts": [
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Web_page",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Web page"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Food",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Food"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Politics",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Politics"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Health",
"type": "wiki",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Health"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia",
"type": "loc",
"score": 5,
"label": {
"eng": "Slovenia"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/10th_Government_of_Slovenia",
"type": "org",
"score": 4,
"label": {
"eng": "10th Government of Slovenia"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Agriculture",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Agriculture"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Human_population",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Human population"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/MZ_Motorrad-_und_Zweiradwerk",
"type": "org",
"score": 3,
"label": {
"eng": "MZ Motorrad- und Zweiradwerk"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Forestry",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Forestry"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Voluntary_association",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Voluntary association"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Institution",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Institution"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Cabinet_(government)",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Cabinet (government)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Climate",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Climate"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Energy",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Energy"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Natural_environment",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Natural environment"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Golob",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Robert Golob"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Dnevnik_(Slovenia)",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Dnevnik (Slovenia)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Plant",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Plant"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Prime_minister",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Prime minister"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Citizenship",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Citizenship"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Minister_(government)",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Minister (government)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Article_(publishing)",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Article (publishing)"
}
}
],
"categories": [
{
"uri": "news/Politics",
"label": "news/Politics",
"wgt": 74
}
],
"image": "https://www.dnevnik.si/media/2026/05/24/832616/Wide-2-IMG_0515-1200.webp",
"eventUri": null,
"sentiment": null,
"wgt": 517356328,
"relevance": 1
},
{
"uri": "9231661264",
"lang": "slv",
"isDuplicate": false,
"date": "2026-05-24",
"time": "22:05:22",
"dateTime": "2026-05-24T22:05:22Z",
"dateTimePub": "2026-05-24T22:03:27Z",
"dataType": "news",
"sim": 0,
"url": "https://www.dnevnik.si/mnenja/kolumne/sao-slovenija-in-d-c-2803220/",
"title": "SAO Slovenija in D. C.",
"body": "Pred približno letom dni in enim mesecem je prav na tem mestu v tej kolumni izšel tekst Vloga slovenskega podjetja v drami. Če povzamem, gre za to, da je slovensko podjetje Viaduct, ki je imelo od leta 2010 do danes dobiček v višini 2400 evrov, dobilo koncesijo za gradnjo dveh manjših hidroelektrarn na reki Vrbas v bližini Banjaluke. Subjekt na meji fiktivnega je \"posel\" dobil brez javnega natečaja leta 2004, ko na oblasti ni bil Milorad Dodik. Medtem so se stvari spremenile, posel so državljani s peticijo razveljavili, v vse se je vmešala Elektroprivreda Republike Srpske, famozni Viaduct pa je pred desetimi leti zahteval milijon evrov odškodnine.",
"source": {
"uri": "dnevnik.si",
"dataType": "news",
"title": "Dnevnik"
},
"authors": [],
"concepts": [
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Business_enterprise",
"type": "wiki",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Business enterprise"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Slovenia",
"type": "loc",
"score": 4,
"label": {
"eng": "Slovenia"
},
"location": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Slovenia"
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Drama",
"type": "wiki",
"score": 3,
"label": {
"eng": "Drama"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Hydroelectric_power_station",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Hidroelektrarna"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Vrbas_(river)",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Vrbas (river)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/River",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "River"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Profit_(economics)",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Profit (economics)"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Euro",
"type": "wiki",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Euro"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Banja_Luka",
"type": "loc",
"score": 2,
"label": {
"eng": "Banja Luka"
},
"location": {
"type": "place",
"label": {
"eng": "Banja Luka"
},
"country": {
"type": "country",
"label": {
"eng": "Bosnia and Herzegovina"
}
}
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/1,000,000",
"type": "wiki",
"score": 1,
"label": {
"eng": "1,000,000"
}
},
{
"uri": "http://en.wikipedia.org/wiki/Milorad_Dodik",
"type": "person",
"score": 1,
"label": {
"eng": "Milorad Dodik"
}
}
],
"categories": [],
"image": "https://www.dnevnik.si/media/2026/05/19/832515/Wide-2-KOL-Buric2-1200.webp",
"eventUri": null,
"sentiment": null,
"wgt": 517356322,
"relevance": 1
}
],
"totalResults": 41093,
"page": 1,
"count": 10,
"pages": 4110
}
}